Obvestila
O združenju
Sestanek 2018
Sestanek 2017
5. Kongres 2016
Sestanek 2015
Sestanek 2014
4. Kongres 2013
Sestanek 2012
Program 24. sestanka
Sestanek 2011
Program 23. sestanka
Iz prakse za prakso
Sestanek 2010
Program 22. sestanka
Poročilo 2010
Poročilo 3. Kongresa
3. Kongres 2009
Program 3. kongresa
Občni zbor 2008
Sestanek 2008
Poročilo 20. sestanka
Koledar srečanj
In memoriam
Povezave
Kontakti
Odbori
       
 

Delovanje Združenja internistov SZD  v obdobju od 1988 do 2008

 

Letos  bo minilo 20 let, odkar je začela delovati prenovljena Internistična sekcija, (Združenje internistov SZD) oziroma 58 let od ustanovitve Internistične sekcije. Zato je prav, da pogledamo nazaj, kaj je povzročilo ponovno spodbujeno delovanje internističnega združenja  in kdaj se je začela njegova obnova.

Internistična sekcija, predhodnica Združenja internistov SZD je bila ustanovljena  8.2.1950. na pobudo akademika prof. dr. Igorja Tavčarja. Prvi predsednik je bil prof. dr. Ljudevit Merčun, prvi tajnik pa doc. dr. Branko Volavšek. Zadnji odbor,  je bil izvoljen 1969., ki pa ni nadaljeval  z delom, ker so se pojavili novi momenti, ki so zavrli njeno delovanje. Interna medicina se je razdelila v številne subspecializacije, ki so zmanjšale zanimanje za  enotno delovanje celotne interne medicine. Zaradi večletnega mirovanja je bila Internistična sekcija , katere ustanovitelj je bilo Slovensko zdravniško društvo, leta 1988 pred dilemo, ali Internistično sekcijo ukiniti ali pa jo ponovno oživiti. Odločili smo se za revitalizacijo.

Strokovna komisija je na svoji seji 24. 5. 1988 predlagala vodstvu ZZD-SZD ukinitev Internistične sekcije. Na VII. Kongresu Slovenskega zdravniškega društva  maja 1988, ki je bil v Novem mestu, je na volilni skupščini strokovna  komisija  predlagala ukinitev, vendar pa delegati njenega  predloga niso podprli, temveč so predlagali imenovanje iniciativnega odbora z nalogo, da oživi delovanje Internistične sekcije.V iniciativni odbor so bili imenovani prof. dr. B. Varl, dr. med., prim. B. Cibic, dr.med., K. Pečovnik, dr.med. in  prim. dr.Vidali, dr. med.

Večletno mirovanje Internistične sekcije je bilo posledica prevladovanja usmerjenih specialističnih dejavnosti. V obdobju zadnjih 20 let se je tudi med internisti pojavilo močno stremljenje po delitvi interne medicine, ki bi predstavljala predvsem subspecialistične dejavnosti in usmeritve, kar je bilo povsem pravilno, vendar pa je imelo posledico zastoj organizacije splošne interne medicine. Odbor je pripravil program in organiziral sestanek sekcije 1989 v Domu slovenskih zdravnikov  v Ljubljani.  Gost predavatelj je bil predsednik Internističnega društva Nemčije prof. dr. Egon Wetzels, ki je s predavanjem »Smisel in pomen interne medicine« utemeljil nujnost splošne interne medicine in njen odnos do usmerjenih specializacij.

Na sestanku smo ugotovili, da kot povsod po svetu, potrebujemo tudi internisti v Sloveniji krovno organizacijo, ki bo obravnavala strokovne internistične probleme in nas povezovala ne glede na subspecialnost. To leto smo imeli tudi prvi strokovni sestanek prenovljene Internistične sekcije. Od tedaj pa smo imeli skupno z mariborskimi internisti 39 strokovnih sestankov, ki so se jih udeležili poleg internistov tudi številni kolegi iz družinske in splošne medicine. Ponovna oživitev in na novih temeljih sloneča organizacija splošne interne medicine je resnično kmalu zaživela in skušala v naslednjih letih vrniti, kar je zamudila.

Pomembna  kvaliteta našega delovanja  je bil začetek izdajanja Zbornika predavanj leta 1998.  V Zborniku predavatelji objavljajo kratke vsebine  člankov  in abstrakte predavanj v slovenščini in angleščini. Prvi urednik prvega Zbornika je bil prim. mag. Primož Vidali, dr. med., leta 1998, 1999 in 2000. Leta 2001 je Zbornik uredil dr. Marko Gričar, dr. med., od 2001 do danes pa ureja Zbornik prof. dr.sc. Igor Križman, dr. med.

 Skupno število strokovnih sestankov in predavanj je prikazano v naslednji razpredelnici:

Število strokovnih sestankov

Število predavateljskih tem

Število avtorjev

Skupaj  39

1078

1253

Všteti so tudi sestanki internistov Splošne bolnišnice Maribor.

V 20 letih smo imeli torej 39 strokovnih sestankov, 1078 predavateljskih tem in sodelovalo  je 1253 avtorjev. Kot je bilo že omenjeno, so bila od 1998 vse predavanja izdana tudi v Zborniku, v katerem so bili objavljeni obširnejši abstrakti predavanj. Delovali smo pravzaprav na dveh lokacijah: v Ljubljani in Mariboru. Tudi mariborski internisti so opravili veliko dela.

Nova Internistična sekcija je zaradi statutarnih določil delovala še vedno kot »sekcija« in se je šele po štirih letih dokazovanja, da je primernejši naslov Združenje internistov, preimenovala v »Združenje internistov SZD«.

Po zadnjih podatkih, ki nam jih je ljubeznivo  posredovala Zdravniška zbornica Slovenije, je v Sloveniji skupaj 801 internist, od tega  v bolnišnicah 458, v zdravstvenih domovih 37, v zasebnem sektorju s koncesijo pa 70.  Internistov, ki so aktivni v zdravstveni službi, je 681, specializantov 144.  Upokojenih internistov  pa  85.

 

Članstvo internistov in število internistov, včlanjenih v Zdravniško zbornico

Bolnišnica   462
Zdravstveni dom   37
S koncesijo   70
Zdravilišče   14
ZZZS-letni načrt   95
JMZ   678
od tega specializanti   144
Zasebni sektor brez koncesije   3
Aktivni v zdravniški službi   681
Fakulteta   7
Inštitut   9
Država uprava   5
Nezaposleni    
Ostalo   3
Podjetje   8
Tujina   3
Zaposleni drugje   35
od tega specializanti   3
upokojenci   85
SKUPAJ   801

     Skupaj torej 801 internist

 

Že takoj ob ustanovitvi smo se zavezali, da bo naše Združenje strokovno in da bomo ohranili enotnost in ne bomo dopustili nobenega  političnega strankarskega razdiranja.

Imeli smo tudi za svojo dolžnost, da smo vzpostavili in okrepili sodelovanje z internističnimi društvi in združenji sosednjih držav. Med prvimi smo sodelovali pri ustanavljanju ISIM (Svetovnega združenja internistov). Udeležili smo se tudi nekaterih kongresov v tujini in aktivno sodelujemo pri delu  kasneje nastalem EFIM (Evropskem združenju za interno medicino).

Z EFIM redno sodelujemo na vseh kongresih, skupščinah, komisijah ter predavanjih. Žal pa se slovenski internisti v premajhnem številu udeležujemo mednarodnih kongresov oziroma premalo  sodelujemo na predavanjih in objavljanju člankov v strokovnih evropskih revijah.

Združenje internistov je organiziralo 2 kongresa z mednarodno udeležbo, tretjega pripravljamo prihodnje leto. V 20 letih delovanje ZIS smo imenovali tudi 18  častnih članov. S tem smo hoteli izreči priznanje tistim kolegom, ki so dolga leta delovali zlasti v organizacijskem delu Združenja internistov in  pripomogli k boljšem delovanju .

Zadnje čase se je pojavilo vprašanje, ali je predlagana dolžina ali trajanje specializacije, kot jo predvideva novejši program, primerna za strokovno znanje specialista ali pa se zaradi pomanjkanje zdravnikov, ki trenutno obstaja, ta program lahko skrajša. Mnenja smo, da se znanja ne da administrativno reševati in da je dolžina trajanja programa odvisna od tega, koliko mora sprejeti študent znanja. Izkušnje so pokazale, da ima slovenski predlog, podobno kot večina evropskih, enako dolžino trajanje specializacije in da o njenem skrajšanju ne moremo govoriti, ker  gre vsako krajšanje na račun pridobivanja strokovnega znanja.- Zato je naš odgovor, da dolžine specializacij ne moremo skrajševati.

 

Kakšna naj bi bila v bodoče organizacija Združenja internistov?

Osnovne naloge in program: 

1.      Ostati  nestrankarska  strokovna organizacija

2.       Združevati vse interniste ne glede na subspecialnost

3.      Sodelovati  z mednarodnimi organizacijami, zlasti z ISIM in EFIM tudi v organizacijskem pogledu

4.      S predavanji in organizacijsko ter strokovno  sodelovati v mednarodnih organizacijah

5.      Seznanjati interniste z najnovejšimi dosežki interne medicine ter izvajati strokovno izobraževanje

6.      Dolžina specializacije iz interne medicine se ne sme skrajševati

 

       Prim.mag Primož Vidali, dr.med.

 


 

 

 
 
 

                                                                                                                                                      Združenje internistov Slovenije SZD - Vse pravice pridržane