Prim. mag. Primož Vidali, dr. med. je bil
rojen 14. 1. 1928 v Mengšu. Že v otroški dobi se je soočil z
boleznijo in zaradi težav z astmo je odšel v Celje k teti učiteljici,
kjer je obiskoval osnovno šolo. Sprememba klime mu je dobro dela,
zato je do začetka druge svetovne vojne ostal v Celju. Nato se je
vrnil domov v Mengeš s končanim drugim razredom nižje gimnazije.
Zaradi bolezni se ni odločil, da bi nadaljeval delo v očetovi
mizarski delavnici, temveč se je odločil za nadaljevanje šolanja. Že
takrat je v njemu tlela misel, da bi postal zdravnik in bi pomagal
drugim ljudem. To je bilo povezano z njegovim zdravstvenim stanjem
in pa tudi z izdatki, ki jih je oče plačeval za njegovo zdravljenje.
Starejši brat mu je priskrbel potrebno literaturo za gimnazijo, ki jo je
sam preštudiral. Stric, ki je živel v Ljubljani in je bil profesor,
mu je omogočil opravljanje izpitov in nato še male mature. Po vojni
je najprej končal v intenzivnem programu 5. in 6. razred, leta 1947
pa je maturiral na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Tega leta se
je vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Takoj se je
izkazal in prejel nagrado Ministrstva za zdravje kot najboljši
študent prvega letnika. Diplomiral je leta 1952. Po diplomi je šel
na služenje vojaškega roka v Beograd na Vojno akademijo za saniteto,
v času Tržaške krize pa so ga poslali najprej v Vipavo, nato pa v
Novo mesto, kjer je na gimnaziji predaval Predvojaško vzgojo s
poudarkom na prvi pomoči.
Po končanem služenju vojaškega roka in zaključenem stažu se je leta 1955
zaposlil v Splošni bolnišnici Jesenice. V obdobju od leta 1956 do
leta 1960 je opravljal specializacijo iz interne medicine, oktobra
leta 1960 je opravil specialistični izpit.
 |
|
V letu 1980 je na Medicinski fakulteti Univerze v
Zagrebu končal magisterij iz področja kardiologije. V splošni
bolnišnici Jesenice je ostal do upokojitve leta 1990. Delal je na
internem oddelku, zlasti na področju gastroenterologije. Od leta
1972 je bil predstojnik Internega oddelka. V tem času je prišlo več
novih specialistov in specializantov, tako, da je lahko oddelek
preoblikoval v skladu s sodobnimi smernicami. Zaradi svojega dela na
področju gastroenterologije je leta 1975 prejel naziv Specialist
gastroenterolog. V času svojega dela se je izpopolnjeval na kliniki
v Koblenzu, Nemčija. Leta 1984 je dobil naziv primarij.
Še nekaj besed o njegovi veliki ljubezni, Združenju internistov Slovenije
pri Slovenskem zdravniškem društvu. Internistična sekcija je po
nekaj letnem premoru ponovno zaživela leta 1989, leta 1996 pa se je
preimenovala v Združenje internistov. Predsednik je postal prim. mag.
Primož Vidali, dr. med., ki je bil predsednik do konca leta 2018,
nato pa je postal častni predsednik Združenja. Vsa ta leta je
organiziral letne strokovne sestanke (na vsake štiri leta kongrese
Združenja), od leta 1998 Združenje izdaja Zbornik predavanj, prvi
urednik je bil prim. mag. Vidali, dr. med. Redno se je udeleževal
sestankov Evropskega združenja za Interno medicino, katerega član je
tudi slovensko Združenje internistov. Na njih je poročal o
organizaciji in delu slovenskih internistov. Vzorno je predstavljal
slovensko Združenje internistov v mednarodnem prostoru, navezoval je
številna prijateljstva z uglednimi mednarodnimi strokovnjaki.
Bil je predsednik Gorenjskega zdravniškega društva, bil je častni član
evropskega in ameriškega združenja internistov.
S prim. mag. Vidalijem, dr.med. sva kar nekaj let sodelovala v okviru
Združenja Internistov in Evropskega združenja za interno medicino.
Bil je pronicljiv sogovornik, imel je izjemno širino, jasno vizijo,
z vsem srcem je bil internist. Želel je prenesti čim več znanja
drugim kolegom internistom, kolegom subspecialistom interne
medicine, družinske medicine in še posebej mlajšim zdravnikom
specializantom.
Ob takih trenutkih se zavedamo naše minljivosti, ostanejo pa spomini. V
obdobju najinega sodelovanja sem se veliko modrosti naučil od prim.
mag. Primoža Vidalija,dr. med.
Prof. dr. Radovan Hojs, dr. med.,
v. svetnik; predsednik Združenja internistov |
|
|
V letu 2010 začenjamo 22. Strokovni sestanek z žalostno novico. Naše vrste sta
zapustila dva ugledna internista, ki sta odigrala v življenju in v
delu Združenja internistov in Internistični sekciji pomembno vlogo.
Iz vrst internistov
se je poslovil prof. dr. Stane Mahkota, ki je dolga leta
dajal pomemben pečat internistični dejavnosti. Sodeloval je pri
ustanavljanju Internistične sekcije in je od leta 1971. kot
predstojnik interne klinike pomembno vplival na organizacijo
internistične službe v Kliničnem centru Ljubljana.
Pomembno je bilo
njegove delo na področju internistične medicine, saj je organiziral
številne pomembne dogodke od strokovnih sestankov do kongresov.
Najpomembneje pa je, da je vplival na strokovno delo in gledanje na
internistično stroko kot celoto. Vzgojil je številne sodobne
interniste specialiste, posebno na področju endokrinologije in
diabetesa.
Zelo pomembno je bilo
tudi njegovo delo pri Zdravniškem vestniku, preko katerega je
usmerjal strokovno in organizacijsko delo slovenskih internistov.
Izgubili smo velikega
pedagoga, velikega strokovnjaka, mentorja, predvsem pa tudi velikega
človeka, ki je vtisnil v slovensko interno medicino globok pečat.
Skoraj sočasno
smo izgubili drugega častnega člana prim. doc. dr. Fazarinca,
ki je dolga leta vodil interno medicino v Celju. Leta delovanja v
celjski bolnišnici so bila povezana z novimi strokovnimi pristopi,
organizacije dialize, radioizotopov, ehokardiografije in drugih
strokovnih načinov diagnostike v sodobni interni medicini.
V našem odboru je
sodeloval dolga leta in prenašal svoje izkušnje v naše delo in
organizacijo. Zaradi njegovega znanja in velikih izkušenj tudi v
organizaciji SZD, ( bil dolgoletni predsednik celjske podružnice)
smo ga izvolili za častnega člana našega združenja.
Zato se s
hvaležnostjo in žalostjo poslavljamo od obeh naših častnih članov.
Prim. mag. Primož Vidali, dr. med.
|
|